Od malega sem s starši vedno smučal, nikoli ni nihče pomislil, da bi deskar na snegu, tako tudi sam nisem izrazil želje. Se je pa videlo pri meni, ko me je prihitel, kakšni deskar na snegu, kako zelo sem vedno gledal za njim. Želel sem imeti bord, a kaj, ko smo vsa družina vedno smučali in nisem tako nikoli staršem izrazil željo.
Če bi starši vedeli, da si želim bordanja, bi mi sigurno kupili opremo. Ampak potem bi se moral sam učiti, ker moji starši deskati na snegu niso znali. Ko sem šel v srednjo šolo, sem spoznal prijatelja, ki je deskar na snegu. Kako so se mi zasvetile oči, ko mi pozimi rekel, da gre bordat. Vedel je zame, da smučam, zato me nikoli ni vprašal, ali si želim bordati. Potem pa sem mu enkrat rekel, da bi si želel naučiti deskati na snegu. Tako mi predlagal, da me lahko on nauči.
To je bilo leto, ko sem začel bordati in si kupil svojo prvo desko. Za prvič sem si opremo izposodil, kajti tako mi je svetoval tudi prijatelj, ker res nikoli ne moreš vedeti, ali ti bordanje res všeč, ampak ga moraš najprej probati. Ko sem prvič stal na deski, sem vedel, da je to to. Tako sem po prvi uri učenja s prijateljem šel v trgovino, da mi je pomagal izbrati vso opremo.
Moja želja se je tako uresničila, sedaj deskam na snegu vsako zimo in neizmerno uživam. Na smučanje sploh ne pomislim več, ker preveč uživam v deskanju na snegu. Lahko le rečem, da je to čisti užitek, ko se z desko spustiš po strminah.
…