Pogledate kdaj cene stanovanj, ki se prodajajo in se ob tem zamislite, kako si nekdo lahko sploh privošči stanovanje, saj je danes nakup stanovanja postal luksuz, posebej v večjih mestih.
Včasih se zamislim in postanem žalostna, ko vidim realno sliko velikih slovenskih družin, ko oba starša delata cele dneve samo zato, da imajo dom in da so otroci siti in oblečeni. Kje je ta luksuz, za katerega bi morali delati nadure? Enostavno ga ni več.
Kam smo prišli, da je nakup stanovanja naš življenjski cilj in da za to delamo celo življenje in da za to delamo cele dneve, zato delamo nadure in mogoče še dve službi Hkrati. Meni se to zdi nenormalno, kajti zame so nakup stanovanja, hrana, obleke, avta, vse to osnovne življenjske potrebščine in zato ne bi smeli zapraviti vsega kar zaslužimo.
Morali bi delati za luksuz in to tudi živeti, veliko manj bi bilo bolezni in bolnih ljudi, kajti v službo bi hudili bolj z veseljem, ne pa z bremenom, da morajo preživeti. Današnji časi so katastrofalni glede tega in nikakor se ne strinjam s tem, da delamo in služimo samo za osnovne življenjske potrebščine, kot so nakup stanovanja, hiše, hrane, oblačil in avta.
Vsak dan hoditi v službo zato, da bomo preživeli je veliko breme, ali iskati službo samo zato, da bomo preživeli, pa ni važno kaj bomo delali, to ubija ljudi, ubija življenjsko srečo in nasmeh na obrazu ljudi, prinaša pa tesnobo, slabo voljo, nemoč ljudi, nekatera podjetja pa to prav z lahkoto izkoriščajo in v tem uživajo, da ljudem dajejo plačo visoko le toliko, da lahko preživijo. Grozno.
Kje so tisti sproščeni časi, brezskrbni dnevi, polni smeha, da nas ne bremeni nakup stanovanja, plačilo kredita, gradnja hiše? Ni več teh časov in kakor vidimo, prihajajo še slabši časi za naše otroke, tako prevzemamo še njihova bremena, da jim bomo omogočili nakup stanovanja ali hiše za normalno družinsko življenje. …