Pegasti badelj je mnogim poznana rastlina. Zraste med 70 in 150 centimetri ter ima pokončno steblo. Prav tako je znan po velikih zelenih listih z belimi nazobčanimi listi, ki imajo ob robovih trne. Na koncu stebla rastline je koškasto socvetje, ki je vijolične barve. Iz oplojenih cvetov se razvijejo plodovi. Ti imajo izjemno trdo lupino ter svilnate dlačice. Slednje z rastline kmalu odpadejo.
Plodovi pegastega badlja so črno rjave barve in so veliko nekje med 6 in 7 milimetri. Čas cvetenja pa je od junija do septembra. Za pegasti badelj je znano, da so za ljudi uporabni samo nekateri njegovi deli. Najpogosteje se uporabljajo zreli in posušeni plodovi, ki so rjavkasto lisasti. Tem je treba odstraniti še ščetinasto kodeljico. Iz plodov se lahko nato pripravi zdravilni čaj.
Ljudska medicina in uporaba pegastega badlja
Že dolgo je znano, da se v ljudski medicini pegasti badelj uporablja za zbadanje v rebrih, pri boleznih vranice, pri migreni, boleznih vranice, morski bolezni, pri prebavnih motnjah, krčnih žilah, okvari jeter, toksičnih obolenjih, cirozi jeter, ne nazadnje pegasti badelj velja tudi za protisredstvo pri zastrupitvi z mušnico.
Za preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter
V medicini pa se pegasti badelj zlasti uporablja za učinkovito preprečevanje in zdravljenje poškodb jeter. Te lahko nastanejo zaradi alkohola ali pa strupov. Prav tako je pegasti badelj izjemno uporaben pri motnjah delovanje jeter, pri cirozi in ne nazadnje še pri zamaščenih jetrih.
Uporaba pegastega badlja pri različnih generacijah
Dnevni odmerek za odraslo osebo znaša med 200 in 400 miligramov silimarina. V tem primeru govorimo o uživanju pegastega badlja v obliki dražejev, tablet ali pa kapsul. Sicer pa pegasti badelj lahko odrasli uporabljajo tudi v obliki drobno zmetih plodov – nekaj čajnih žličk na dan.
Pripravki iz tovrstne rastline pri otrocih niso preizkušeni. Posledično nimamo konkretnih podatkov o varnosti in niti ne o učinkovitosti. Uporaba se pri mlajši generaciji zato raje odsvetuje.