S prijateljem sva šla na zasebno zabavo in tam je bil en fant, ki je res lepo igral na kitaro. Tako sem dobil željo po igranju kitare tudi sam. Tisti večer sem veliko klepetal z njim, ker me je zanimalo, ali je igranje kitare težko, kje se kupi solidna kitara in ali se lahko učiš sam.
Dobil sem splošne odgovore, kajti povedal mi je, da je odvisno od posameznika, ali se uči sam ali potrebuje pomoč. Nisem mogel pozabiti na kitaro in tako dolgo sem premišljeval, da sem se en dan odločil in šel v trgovino z glasbili in si kupil kitaro, ki pa ni bila poceni.
Tako sem se začel doma učiti sam. Imel se veselje, a mi enostavno ni šlo. Videl sem, da potrebujem nekoga, ki mi bo razložil osnove, ker enostavno nisem vedel, kako naj začnem. Poiskal sem inštruktorja kitare v našem kraju in tako začel igrati. Bil sem prav ponosen nase, da se učim in tako doma redno vadil, da sva lahko z vajami hitro napredovala.
Tudi sam inštruktor je rekel, da mi gre zelo dobro in da se bom kmalu lahko učil sam doma. Ni problem, da bi se jaz učil sam doma, problem je bil ta, da se nisem želel, kajti vedel sem, da doma ne bom tako vadil kot pa pri njem, ko mi daje navodila. Potreboval sem inštruktorja ravno zaradi tega.
Zdaj igram kitaro že 5 leto. Sedaj sem jaz tisti, ki na zabave prinese kitaro in igra. To so bile moje želje in res sem jih uresničil. Vse se da, le želje moraš imeti in si narediti načrt, kako jih uresničiti.