Vsako leto, ko pride čas, da začnemo kupovati darila, si z partnerjem poveva, kaj si kdo želi, tako naštejeva po štiri stvari in potem se vsak odloči, kaj bo kupil. To sva se odločila zato, ker se nama je zdelo škoda denarja, za stvari, ki jih ne potrebujeva, letos sem si jaz želel najbolj ure Mido, moja žena pa pohodnih čevljev. Naloga ni bila težka. Seveda sem zraven dopisal še druge stvari, ampak je bila ura Mido tako očitna, da sem vedel, da bom uro tudi dobil.
Bolj, ko se je bližal božični večer, bolj sem postajal živčen, ker sem potem kar naenkrat začel dvomiti, da mi je žena res kupila uro, kajti škatla, ki je bila nastavljena, je bila prevelika ta Mido uro. Malo sem bil razočaran, ker po škatli sodeč ni bilo videti, da bom dobil uro, a vseeno sem se sprijaznil in sem si rekle, kar bo pač bo.
Prišlo je božično jutro in odprl sem veliko škatlo v kateri se je skrivala manjša škatla in v njej je bila Mido ura. Moja žena se je res smejala, ker je videla, da sem bil prepričan, da letos ne bom dobil, kar sem si zaželel, ona je vedno pripravljena na hece, tokrat me je res potegnila pošteno za nos. No, da pa še povem, da je ura Mido bila res noro lepa, elegantna, novejša, sam si ne bi kupil tako lepe.
Ona pa je od mene dobila pohodne čevlje, ki pa so tudi bili dobre kvalitete, če pa ji slučajno ne bi odgovarjali, pa bi jih lahko vrnila in si izbrala kaj drugega. Nisem ji želel dati bona, hotel sem sam izbrati pohodne čevlje in upal, da ji bodo lepi in so ji bili. Tako sva tudi letos oba dobila darila, ki sva si jih želela, ona čevlje, jaz pa Mido uro.